Amir Alibabić
Predsednik društva študentov invalidov Slovenije, paraplesalec, politolog
Kaj je zate spregledana perspektiva?
“Beseda perspektiva se največkrat uporablja v likovni umetnosti, kjer se uporablja za način prikazovanja globine prostora. V prenesenem pomenu se besedo perspektiva uporablja za ugotavljanje pozitivne oziroma negativne prihodnosti (nekdo je ali ni perspektiven). Vedno se nanaša na stvari, ki so oddaljene od nas. Danes se vsi sprašujemo kakšna je naša prihodnost in, če je sploh perspektivna.”
Včasih so določene perspektive spregledane, nejasne. Amir je paraplesalec na svetovnem nivoju, ki bo v svojem govoru spremenil, razjasnil vašo perspektivo na marsikaj.
Anja Cehnar
Psihologinja
Kaj je zate spregledana perspektiva?
“Je pot, ki je še ne vidimo. Perspektivo spregledamo, ko nas je strah neznanega. Ko si dopustimo razmišljati širše, postanemo odprti za neznano in razgrne se nam nova perspektiva. Ta trenutek je fantastičen! Imamo občutek, da smo si osvetlili pot v temi. In z vsako novo perspektivo smo bolj svobodni, saj smo bližje spoznanju, da je poti neskončno.”
Ena od tem, ki imajo neskončno perspektiv, so zagotovo psihedeliki. Do kam seže njihova uporabnost in kaj jo omejuje? Anja bo predstavila dejstva, ovire in dileme, ki jih prinaša “renesansa psihedelikov”.
Behare Rexhepi
Biologinja in ekologinja
Kaj je zate spregledana perspektiva?
“Spregledana perspektiva je pogled na dogodek, stvar ali situacijo, ki je površinskemu očesu skrit. Je žarnica, ki zasveti, ko se znanja, izkušnje in občutenja povežejo v celoto in ustvarijo magičen trenutek odkritja. In kaj odkrijemo? Odkrijemo nov svet, nove možnosti in novega sebe.”
Behare je ena od petih jamark, ki so lani preživele pet dni 1000 metrov pod zemljo. Govorila bo o izzivih in potrebni pripravljenosti, ki jo taka odprava zahteva ter o tem, kaj jamarje žene raziskovati globine podzemlja.
Miha Hafner
Docent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani
Kaj je zate spregledana perspektiva?
“Ljudje se običajno trudimo narediti dober prvi vtis in se pred drugimi pokazati z najboljše plati. Vendar vemo, da prvi vtis ni vedno pravi vtis in ko ljudi spoznavamo bolje in globlje, jih največkrat zanimive dela prav tisto, kar smo pri prvem vtisu spregledali. Verjamem, da enako velja tudi za vse ostalo, kar v življenju spoznavamo in želimo razumeti. Novi pojavi in koncepti, znanstvena odkritja ali družbena gibanja najprej pritegnejo našo pozornost iz najbolj očitne prespektive. Zares zanimivi pa postanejo, ko jih premotrimo iz prespektive, ki je bila na začetku spregledana.”
Zares zanimiva tako postanejo razmišljanja ob povezavi nevroznanosti in prava. Miha bo govoril o dilemah in novih perspektivah, ki jih prinaša združevanje teh dveh področij.